2 Corinthians 4

4. Poglavje

1Ker imamo to službo, kakor smo prejeli usmiljenje, ne omahujemo, 2temveč smo se odrekli skritim stvarem nepoštenosti
nepoštenosti: gr. sramote.
in ne hodimo v prebrisanosti niti z Božjo besedo ne ravnamo varljivo, temveč se z manifestacijo resnice v Božjih očeh priporočamo vesti vsakega človeka.
3Toda če je naš evangelij skrit, je skrit tistim, ki so izgubljeni, 4v katerih je bog tega sveta zaslepil misli tistih, ki ne verujejo, da jim ne bi zasijala svetloba veličastnega Kristusovega evangelija, ki je podoba Boga. 5Kajti ne oznanjamo sebe, temveč Kristusa Jezusa, Gospoda; in sebe, vaše služabnike, zaradi Jezusa. 6Kajti Bog, ki je zapovedal svetlobi, da zasije iz teme, je
je: gr. je on, ki je.
zasijal v naših srcih, da izroči svetlobo spoznanja Božje slave na obrazu Jezusa Kristusa.

7 Toda ta zaklad imamo v lončenih posodah, da bi bila odličnost moči lahko od Boga in ne od nas. 8Na vsaki strani smo vznemirjeni, vendar ne v tegobi; zmedeni smo, vendar ne v obupu;
v obupu: ali, povsem brez pomoči ali sredstev.
9preganjani, toda ne zapuščeni; metani [ob tla], toda ne uničeni; 10vedno v telesu naokrog prenašamo umiranje Gospoda Jezusa, da bi se lahko tudi v našem telesu razodelo Jezusovo življenje. 11Kajti mi, ki živimo, smo zaradi Jezusa nenehno izročani v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje lahko razodelo v našem umrljivem mesu. 12Tako potem v nas deluje smrt, toda v vas življenje. 13Ker imamo istega duha vere, glede na to, kakor je pisano: d ‚Veroval sem in zato sem govoril;‘ tudi mi verujemo in zato govorimo; 14vedoč, da tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, bo po Jezusu obudil tudi nas in nas postavil z vami. 15Kajti vse stvari so zaradi vas, da bo lahko obilna milost zaradi zahvaljevanja mnogih prekipevala v Božjo slavo. 16Zaradi tega razloga ne omagujemo; kajti kljub temu da naš zunanji človek umira, je vendarle naš notranji človek iz dneva v dan obnovljen. 17Kajti naša lahka stiska, ki je samo za trenutek, opravlja za nas veliko večjo, presegajočo in večno vrednost slave; 18medtem ko ne gledamo na stvari, ki so vidne, temveč na stvari, ki so nevidne; kajti stvari, ki so vidne, so začasne, toda stvari, ki so nevidne, so večne.
Copyright information for SloKJV